Utrip dneva dne 20. 3.

• Borut Pahor o politični krizi v Sloveniji: Razmere v mednarodni skupnosti so takšne, da bi slovenska politika morala spoznati, da je čas za sodelovanje.
• V SDS zbrali več kot 47.500 podpisov za razpis referendum o pokojninah za privilegirane.
• Člani SLS bodo na kongresu izbirali vsaj med tremi kandidati za vodenje stranke.
• Papeževo stanje vsak dan boljše,  nima več potrebe po mehanskem predihavanju. 
• Odzivi po srečanju komisarke Kos in predsednika Srbije Vučiča: Ravnanje komisarke je sramota za Slovenijo.
• Golob na vrhu Evropske unije: Vlaganje v orožje predstavlja le del varnosti.
• Radio Ognjišče skupaj s Slovensko karitas in ministrstvom za zunanje zadeve začenja akcijo „Dobroti dajemo glas“, ki bo skušala osvetliti slovensko pomoč Južnemu Sudanu.
• Izrael poskuša z obsežnimi napadi vnovič vzpostaviti varnostni koridor, ki bi razmejil jug in sever Gaze.
• Vsak sedmi kristjan je žrtev preganjanja ali diskriminacije, v Evropskem parlamentu oblikovali poseben projekt pomoči.
• Športni center Ilirija v Ljubljani danes in jutri odprl vrata občanom.
• Šport: Slovenski nogometaši drevi proti Slovaški za obstanek v B ligi narodov.
• Vreme: Danes bo prevladovalo jasno vreme, jutri popoldne se bo od zahoda pooblačilo.

Sprtost slovenske politike: Kje so njene korenine in kako naprej?

Slovenska politika je že desetletja zaznamovana z globokimi razdori, sprtost ni zgolj površinska, temveč ima globoke zgodovinske pa tudi ideološke korenine. V oddaji ste lahko slišali, kako na to temo razmišljajo Nande Korpnik, Majda Potrata, Nevenka Črešnar Pergar in dr. Tomaž Erzár.

Aljuš Pertinač: Kažiprst svobode

Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.

Korotan je simbol slovenstva na Dunaju

Korotan je nedvomno simbol slovenstva na Dunaju, slovenska politika se je poenotila, da je to “strateška naložba”. Tako je ob obisku na Dunaju v začetku tega tedna naglasil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. V študentskem domu in hotelu Korotan se je srečal s slovenskimi društvi. Obiskal je Center narodnih skupnosti, se udeležil prireditve Slovenska jesen na Dunaju ter si ogledal Knafljevo ustanovo in šolo Komensky. Letos je, tudi skladno s prizadevanji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je vodil medresorsko skupino za reševanje problematike v Korotanu, Slovenski državni holding v imenu in za račun Republike Slovenije izvedel dokapitalizacijo družbe Študentski dom Korotan z denarnim vložkom v višini 1,9 milijona evrov. Podpredsednik slovenske vlade minister Arčon meni, da je največji izziv za slovenska društva na Dunaju, kako dati domu Korotan življenje, povezati društva in pridobiti čimvečje število tamkajšnjih rojakov na različnih dogodkih, ki so vsebinsko pestri. 

Utrip dneva dne 22. 10.

• Slovenska politika poenotena o preklicu referenduma o jedrski elektrarni, za kar bo treba v parlamentu sprejeti nov odlok.
• SDS ne bo več sodelovala na kolegijih predsednice Državnega zbora.
• Število kršitev človekovih pravic se je lani po ugotovitvah varuha še povečalo.
• Odločitev o dvigu plač funkcionarjev pojutrišnjem na mizah poslancev.
• Vrhovna sodnica Barbara Zobec: Novela zakona o kršitvah javnega reda je očitno protiustavna.
• Evropski poslanci potrdili sprostitev 35 milijard evrov pomoči Ukrajini in razpravljali o prekinitvi ognja v Libanonu.
• Misijon znova povezal župnije v Škofji Loki.
• ŠPORT: Pred rokometaši Gorenja Velenja druga domača tekma v Evropski ligi.
• VREME: Jutri bo oblačno, ponekod bo rahlo deževalo.

Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.

Rok Frelih: Ruska politika odprtih oken in slovenska politika praznih besed

Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.